Bogomir Magajna (1904-1963) in njegov rod

Predavanje: predstavitev rodovnika

Knjižnica Divača, Divača, 27. marec 2013. 
Število prisotnih: ~ 20.

Vsakoletno literarno srečanje posvečeno spominu dr. Bogomirja Magajne, ki se je 27. marca 2013, kot že 9. po vrsti, odvilo v divaški knjižnici, je tokrat sovpadalo s 50. obletnico zdravnikove smrti. Okrogla obletnica je bila primerna, da je bil tokratni simpozij vsebinsko namenjen raziskavi njegovega rodu in prikazu rodovnika rodbine Magajna v Vremski dolini.

Rod Magajna

Pri predstavitvi Magajnovega rodu sem izhajal iz najstarejših zapisov oseb s priimkom Magajna odkritih v urbarnih in matičnih virih za območje Vremske doline in okolice, iz njih izluščil rodoslovno dokazljivo najstarejšega neposrednega prednika dr. Magajne in izpeljal družinsko drevo njegovih potomcev. Izkazalo se je, da je rod Magajna v Vremski dolini že zelo star, saj najstarejši zapisi o priimku na tem območju segajo že v 16. stoletje. Takrat je bil v urbarju gospostva Švarcenek (Schwarzenegg) iz leta 1574 omenjen neki Blaž Magajna iz Rodika. Sredi 17. stoletja so družine s priimkom Magajna živele tudi v Dolnjih Vremah, Rožicah in v Famljah. 

Čemparjevi, Peračevi, Bridčevi in Oštirjevi

Rod Bogomirja Magajne lahko z gotovostjo spremljamo od Marka Magajne iz Dolnjih Vrem, ki je umrl leta 1703 v starosti približno 50 let, kot je bilo zabeležno v matični knjigi umrlih župnije Vreme.

Vpis smrti Marka Magajne, 14. oktober 1703

Za raziskavo rodu dr. Magajne je bila zanimiva družinska veja, ki jo je razvil najmlajši izmed Markovih sinov, Anton Magajna (ok.1700-?). Ta se je leta 1723 poročil z Uršo Klun iz Artviž in v Dolnjih Vremah ustvaril rod Čemparjevih. Čemparjevi, ki so se ukvarjali z ovčjerejo, so bili skozi več generacij ena uglednejših in premožnejših rodbin Vremske doline. To potrjujejo tako poroke hčera, ki so se večinoma poročale v druge ugledne družine, kot tudi dejstvo, da je družina v skoraj vsaki generaciji potomcev enemu izmed svojih sinov omogočila nadaljnje šolanje izven svojega kraja, večinoma v Ljubljani. Kar nekaj Čemparjevih sinov je postalo duhovnikov.

Nekaj fragmentnih zapisov o duhovnikih Magajna

V naslednjih generacijah se je rod Čemparjevih najprej razširil v Famlje k Peračevim in v Gornje Vreme, kjer so nastali Bridčevi. Kasneje se je razvila družinska veja Čemparjevih tudi v Divači, rod Bridčevih v Gornjih Vremah pa se je razširil na Bridčeve in Oštirjeve. Pri slednjih se je za družino prijelo tudi domače ime Pri Jožetu, po gospodarju Jožetu Magajni, staremu očetu dr. Bogomirja Magajne.

Rodovnik

Zaradi obsežnosti rodovnika Marka Magajne, ki kot celota presega 3000 evidentiranih njegovih neposrednih potomcev in dodatno skoraj 1500 njihovih zakonskih partnerjev, sem se pri grafičnem prikazu rodovnika omejil zgolj na moške linije potomcev, pri poročenih hčerah pa prikazal le zakonske partnerje. Tako sem uspel rodovnik, kar se tiče preglednosti, skrčiti na obvladljivo velikost 90 x 250 cm, hkrati pa prikazati vse glavne veje rodu.

Izrez iz rodovnika dr. Bogomirja Magajne

Odzivi

Lea Kalc Furlanič: Magajnova sestra po vojni tolkla lakoto
Primorske novice, 2. april 2013

Jožica Planinc: O rodovniku zdravnika psihiatra in pisatelja Bogomirja Magajne (1904-1963)
ISIS Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije, leto XXII. številka 6, 1. junij 2013

Zapuščinske rodoslovne zbirke

Kako ohraniti rodoslovno zbirko

V zvezi z zapuščinskimi rodoslovnimi zbirkami je potrebno razčistiti najprej njihovo obliko hranjenja. Povsem jasno je, da je rodoslovna zbirka ohranjena zgolj kot tisk na papirju, pa naj bo ta še tako obsežen, skrbno pripravljen in grafično predstavljen, komaj kaj več vreden, kot so vredni današnji zapisi v cerkvenih in drugih knjigah iz katerih je rodoslovec črpal podatke zanjo. Naslednik, ki si bo želel izdelati rodovnik zase, bo moral ponovno opraviti celoten proces združevanja in povezovanja podatkov, le en sekundarni vir več mu bo na voljo. Morda bo imel nekatere informacije nekoliko bolj na kupu, ampak to je tudi vse.

Bistvo rodoslovne zbirke je namreč v dinamični povezanosti posameznih oseb v medsebojna sorodstvena razmerja, katere ni mogoče prikazati v tiskani obliki. Vsaka nekoliko obsežnejša rodoslovna zbirka vsebuje mnogo več informacij kot jih dopušča prikazati tehnologija tiska. Mnenje, da imajo informacije, ki so shranjene na papirju daljši obstoj od informacij shranjenih v digitalnem arhivu, postane pri tem nepomembno. Tehnologija napredka hranjenja arhivskega arhiva gre in mora iti v smeri ohranjanja tudi digitalnega arhiva, pa ne samo zaradi rodoslovja, saj rodovniki danes niso edina dinamična zbirka podatkov, ki je ni možno brez izgube informacij prikazati na papirju.

HRAMBA v SPLETNI BANKI

Številne podatkovne banke, ki danes izpolnjujejo globalno informacijsko omrežje in vsakemu uporabniku, ki ima dostop do spleta, nudijo vpogled v različne zbirke, hkrati pa mu dajejo možnost aktivnega dopolnjevanja le teh z rezultati njegovega lastnega dela so gotovo najboljša, če ne edina garancija, da se bodo podatki ohranili. Ali (in če, kako) bo kdo svojo zbirko tržil, pa je tako ali tako, kot velja tudi na splošno, odvisno od vsakega posameznika posebej. Zbirka katere njen avtor (ali njegovi dediči) ne bo zaupal globalni banki (rodoslovcem je na voljo kar nekaj takih od katerih si lahko obetajo skrbništvo na daljši rok: GeneaNet, MyHeritage, Geni, Ancestry, Family Tree, ...) bo zagotovo izgubljena.

Z vprašanjem ohranjanja spletnih vsebin, med katere lahko vključimo tudi rodoslovne zbirke, se poglobljeno ukvarja tudi naša največja študijska knjižnica NUK z ustvarjanjem lastne digitalne spletene knjižnice.

HRAMBA pri SRD

Za tistega, ki svoje zbirke ne želi deliti z globalnim svetom, je nekaj upanja tudi v okviru domače soseske. Pa to ni domači arhiv. Ta bo, če ne bo imel skrbnika v nasledniku, prav tako izgubljen, četudi bo napravljen na več različnih medijih in v več izvodih. Domači rodoslovec v Sloveniji ima možnost, da svojo zbirko zaupa v hrambo Slovenskemu rodoslovnemu društvu (SRD), ki je trenutno edino domače društvo, ki sistematično hrani tovrstno digitalno gradivo. Poleg tega društvo obeta na tej stopnji odločitve tudi največjo verjetnost, da se bo zbirka ohranila.

IZDAJA na CD

Kdor tudi tega ne želi, ima pa bogato rodoslovno zbirko temelječo na sistematični obdelavi širšega lokalnega območja, ki je zanimiva tudi za širšo skupnost, lahko razmišlja tudi o avtorski izdaji svojega dela v digitalni obliki, ob potrebnem upoštevanju zakonskih določil o varnosti osebnih podatkov seveda, s katero prepusti skrb za ohranitev svojega dela morebitnim kupcem CD-ja. O tej obliki ohranitve (publikaciji) rodoslovnega gradiva bi lahko, vsaj kot dopolnilni možnosti, razmišljalo tudi rodoslovno društvo samo, seveda ob soglasju z darovalci posameznih zbirk. Je pa to način, ki dolgoročno najbrž ne zagotavlja ohranitev zbirke.